Izdelava drsank 2012

16. Krakarjevi dnevi, plakat

Velika noč

KUD Godba na pihala Semič in Cerkveni mladinski pevski zbor KD Orel Semič vas vljudno vabita na

Velikonočni koncert

v petek, 29.4.2011, ob 20. uri v Kulturni center Semič.

Predprodaja vstopnic v TIC Semič, pri godbenikih in pevcih ter v KC Semič uro pred koncertom. Vstopnina 5 € bo namenjena kritju materialnih potreb obeh društev.

Velikonočna voščilnica

Aleluja!

Odrešenik je bil umrl in je vstal.

Sedaj živi med nami.

Aleluja!

Naj Vas med prazniki spremlja veselje v krogu družine!

Naj nad Vas pride

božji blagoslov!

To vam iz srca želimo vsi člani KD OREL Semič

Izdelava velikonočnih drsank

V kulturnem centru v Semiču je bila dne 15. aprila 2011 organizirana delavnica izdelave "drsank". To so velikonočni pirhi, s to razliko, da motivi niso nanešeni s pomočjo voska, ampak so "zdrsani" z ostrim predmetom. Medtem, ko je priprava enaka v obeh primerih.

Jajca se najprej temeljito prekuha v vodi s čebulo, potem se jih pa počasi ohlaja. Ko so jajca suha in trda, lahko začnemo z drsanjem. Z ostrim predmetom naredimo vzorce, kot jih prikazuje spodnja slika. Na koncu se pirhe še namaže s slanino ali oljem.

Tak način obdelave velikonočnih pirhov je nastal med obema vojnama, ker je zaradi revščine prišlo do pomanjkanja voska. Tako je najstarejši pirh shranjen v muzeju v Metliki že preko 70 let.

15. kRakarjevi dnevi, plakat

Slikarska razstava dr. Antona Dolenca v Kulturnem centru Semič

V okviru 15. Krakarjevih dnevov je bila 18. februarja 2011 v Kulturnem centru Semič odprta slikarska razstava dr. Antona Dolenca. Upokojeni univerzitetni profesor, doktor medicinskih znanosti in profesor za sodno medicinsko znanost Medicinske fakultete v Ljubljani se odprtja svoje razstave žal ni mogel udeležiti, ker ga je bolezen prikovala na posteljo. Tako je razstavo odprl njegov dolgoletni najboljši prijatelj, Radovan Hrast, ki nam je zaupal tudi nekaj utrinkov iz slikarjevega življenja. Izvedeli smo, da Anton Dolenc ni bil samo dober strokovnjak svojega poklica, ampak tudi vsestranski umetnik. Poleg njegovih slikarskih platen smo lahko videli tudi fotografijo iz njegovih mladostniških let, kjer z znanimi obrazi iz Slovenske kulture igra na violino.

Napisal je tudi okrog 2.500 pesmi, kar nam daje vedeti, da je bil zelo ustvarjalna osebnost. Nekaj njegovih pesmi smo na prireditvi tudi lahko slišali. Prebrala nam jih je Hrastova prijateljica in pesnica, Jožica Kapele. Ob Dolenčevi osemdesetletnici je izšla pesniška zbirka z naslovom „Harfa v molu”, v kateri ga lahko spoznamo kot pesnika in risarja.

Tokrat pa se bomo ustavili pri njegovih slikah. Slikal je z oljem na platno. Motiv je pretežno človek, človeški obraz, če smo natančnejši. To nas verjetno ne preseneča, ker je bil v to usmerjen tudi njegov poklic. Rekel bi, da je o človeku veliko razmišljal. Pravijo, da se človekova duša odslika na obrazu, zato je portret velik izziv za slikarja. Če portret ne kaže človekovega karakterja, potem je prazen, brez energije, brez življenja. Menim, da je Antonu Dolencu uspelo to vnesti v njegove portrete, zato so živi. Gledalec jih z zanimanjem opazuje in si ob tem postavlja enaka vprašanja, kot da bi šlo za živo osebo. Druga značilnost njegovih slik je preprostost, skoraj otroška. Znal je izraziti bistvo s parimi potezami čopiča. Lahko bi rekli, da je z otroško preprostostjo znal mojstrsko naslikati človeški obraz. Tudi barve so živahne, tople, pozitivne, kar kaže na to, da je bil to človek vedrega značaja, topel po značaju s pozitivnim pogledom na življenje.

Noben umetnik ne more ustvarjati, ne da bi pri tem vsaj posredno predstavil tudi del sebe. Vsaka umetnina je vsaj delno avtobiografska. Tako, da bi poleg vsega naštetega lahko dodali še, da je na njegovih slikah, poleg preprostosti, opazna tudi globina in izvirnost. To so pa že značilnosti mojstrov.

Naj omenim še, da so bili skoraj vsi sedeži v avli Kulturnega doma zasedeni in po obrazih prisotnih lahko sklepamo, da so vsi od predstave nekaj odnesli. Pri tem mislim seveda na duhovni vidik. Če te umetniška stvaritev pripravi do tega, da se zamisliš, se mogoče sprašuješ ali pa poglobiš vase, potem ima delo sigurno umetniško vrednost. Verjetno bi se vsi prisotni strinjali, da je g.Antonu Dolencu to uspelo doseči.

Prireditev smo zaključili še s skromno pogostitvijo in prijetnim druženjem.

Zapisal
Roman Panjan